Latest Satellite to Aid Environmental Protection
| Predsednik Zvezne republike Nem?ije | |
|---|---|
| Bundespr?sident der Bundesrepublik Deutschland | |
_Logo.svg){kind=logo} | |
 Zastava predsednika | |
| Naziv | "Njegova ekselenca" |
| Status | Vodja dr?ave |
| Rezidenca | Schloss Bellevue (Berlin) Vila Hammerschmidt (Bonn) |
| Mandat | 5 let |
| Predhodnik | Reichspr?sident |
| Prvi nosilec | Theodor Heuss |
| Za?etek delovanja | 24. maj 1949 |
| Namestnik | Predsednik Nem?kega Bundesrata (Ex officio) |
| Spletna stran | www |
Zvezni predsednik Zvezne republike Nem?ije ali kraj?e Predsednik Nem?ije (nem?ko Bundespr?sident der Bundesrepublik Deutschland)[1] je najvi?ji demokrati?no izvoljen politi?ni polo?aj v Nem?iji.
Trenutni nosilec naziva je Frank-Walter Steinmeier.
Rezidenca
[uredi | uredi kodo]Predsednik deluje in ?ivi v pala?i Bellevue v Berlinu, njegov sekundarni sede? pa je v Vili Hammerschmidt v Bonnu.
Seznam predsednikov
[uredi | uredi kodo]Glej: Seznam predsednikov Nem?ije
Od ustanovitve Zvezne republike Nem?ije je skupaj dvanajst ljudi, ki so zasedli funkcijo predsednika. ?est jih je bilo ?lanov CDU (Lübke, Carstens, von Weizs?cker, Herzog, K?hler, Wulff), trije ?lani SPD (Heinemann, Rau, Steinmeier), dva ?lana FDP (Heuss, Scheel) in en je bil neodvisen (Gauck). ?tirje predsedniki so bili pred nastopom funkcije ministri v zvezni vladi (Lübke za kmetijstvo, Heinemann za pravosodje, Scheel in Steinmeier za zunanje zadeve ), dva od njih (Scheel, Steinmeier) sta bila nem?ka podkanclerja. Trije so bili vodje de?elne vlade (von Weizs?cker Zahodni Berlin, Rau Severno Porenje-Vestfalija, Wulff Spodnja Sa?ka), Rau je bil predsednik Bundesrata. Dva sta bila ?lana Bundestaga (Heuss, Carstens), Carstens pa je bil predsednik Bundestaga. Eden je bil predsednik Zveznega ustavnega sodi??a (Herzog), direktor IMF (K?hler) in zvezni komisar za Stasi arhive (Gauck). Samo pet predsednikov (Heuss, Lübke, von Weizs?cker, K?hler in Steinmeier) je bilo ponovno izvoljenih za drugi petletni mandat in le dva od teh (Heuss, von Weizs?cker) sta slu?ila vseh deset let. Christian Wulff je imel med vsemi predsedniki najkraj?i mandat (1 leto, 7 mesecev in 18 dni).
Predsednika (v skladu s ?lenom 57 Temeljnega zakona) nadome??a predsednik Bundesrata, ki lahko opravlja katero koli od predsednikovih dol?nosti, ?e je predsednik za?asno nesposoben in te naloge prenese nanj (to se pogosto zgodi med dr?avnimi obiski), ali ?e je predsedni?ko mesto prazno, v tem primeru postane vr?ilec dol?nosti predsednika, dokler ni izvoljen naslednik, kar se mora zgoditi v tridesetih dneh. To se je zgodilo trikrat:
- Leta 1949 je Karl Arnold opravljal dol?nost predsednika, potem ko je Temeljni zakon (Grundgesetz) za?el veljati 7. septembra 1949 in preden je bil Theodor Heuss izvoljen na 1. zvezni konvenciji 12. septembra 1949.
- Leta 2010 je po odstopu Horsta K?hlerja in pred izvolitvijo Christiana Wulffa funkcijo predsednika opravljal Jens B?hrnsen.
- Leta 2012 je Horst Seehofer opravljal dol?nost predsednika po odstopu Christiana Wulffa in pred izvolitvijo Joachima Gaucka.
| ?t. | Portret | Ime
(Rojstvo-Smrt) |
Mandat | Stranka | Volitve | Deputies
(Predsedniki Bundesrata) | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predsednik Bundesrata Karl Arnold je opravljal dol?nost predsednika od 7. do 12. septembra 1949. | |||||||||
| 1 | 
|
Theodor Heuss (1884–1963) |
12 september 1949 – 12 september 1959 |
FDP | 1949 | Karl Arnold (1949–1950) Hans Ehard (1950–1951) Hinrich Wilhelm Kopf (1951–1952) Reinhold Maier (1952–1953) Georg August Zinn (1953–1954) Peter Altmeier (1954–1955) Kai-Uwe von Hassel (1955–1956) Kurt Sieveking (1956–1957) Willy Brandt (1957–1958) Wilhelm Kaisen (1958–1959) | |||
| 1954 | |||||||||
| 2 | 
|
Heinrich Lübke (1894–1972) |
13 september 1959 – 30 junij 1969[a] |
CDU | 1959 | Wilhelm Kaisen (1959) Franz Josef R?der (1959–1960) Franz Meyers (1960–1961) Hans Ehard (1961–1962) Kurt Georg Kiesinger (1962–1963) Georg Diederichs (1963–1964) Georg August Zinn (1964–1965) Peter Altmeier (1965–1966) Helmut Lemke (1966–1967) Klaus Schütz (1967–1968) Herbert Weichmann (1968–1969) | |||
| 1964 | |||||||||
| 3 | 
|
Gustav Heinemann (1899–1976) |
1 julij 1969 – 30 junij 1974 |
SPD | 1969 | Herbert Weichmann (1969) Franz Josef R?der (1969–1970) Hans Koschnick (1970–1971) Heinz Kühn (1971–1972) Alfons Goppel (1972–1973) Hans Filbinger (1973–1974) | |||
| 4 | 
|
Walter Scheel (1919–2016) |
1 julij 1974 – 30 junij 1979 |
FDP | 1974 | Hans Filbinger (1974) Alfred Kubel (1974–1975) Albert Osswald (1975–1976) Bernhard Vogel (1976–1977) Gerhard Stoltenberg (1977–1978) Dietrich Stobbe (1978–1979) | |||
| 5 | .jpg)
|
Karl Carstens (1914–1992) |
1 julij 1979 – 30 junij 1984 |
CDU | 1979 | Dietrich Stobbe (1979) Hans-Ulrich Klose (1979–1980) Werner Zeyer (1980–1981) Hans Koschnick (1981–1982) Johannes Rau (1982–1983) Franz Josef Strau? (1983–1984) | |||
| 6 | 
|
Richard von Weizs?cker (1920–2015) |
1 julij 1984 – 30 junij 1994 |
CDU | 1984 | Franz Josef Strau? (1984) Lothar Sp?th (1984–1985) Ernst Albrecht (1985–1986) Holger B?rner (1986–1987) Walter Wallmann (1987) Bernhard Vogel (1987–1988) Bj?rn Engholm (1988–1989) Walter Momper (1989–1990) Henning Voscherau (1990–1991) Alfred Gomolka (1991–1992) Berndt Seite (1992) Oskar Lafontaine (1992–1993) Klaus Wedemeier (1993–1994) | |||
| 1989 | |||||||||
| 7 | 
|
Roman Herzog (1934–2017) |
1 julij 1994 – 30 junij 1999 |
CDU | 1994 | Klaus Wedemeier (1994) Johannes Rau (1994–1995) Edmund Stoiber (1995–1996) Erwin Teufel (1996–1997) Gerhard Schr?der (1997–1998) Hans Eichel (1998–1999) Roland Koch (1999) | |||
| 8 | .jpg)
|
Johannes Rau (1931–2006) |
1 julij 1999 – 30 junij 2004 |
SPD | 1999 | Roland Koch (1999) Kurt Biedenkopf (1999–2000) Kurt Beck (2000–2001) Klaus Wowereit (2001–2002) Wolfgang B?hmer (2002–2003) Dieter Althaus (2003–2004) | |||
| 9 | 
|
Horst K?hler (1943–2025) |
1 julij 2004 – 31 maj 2010[b] |
CDU | 2004 | Dieter Althaus (2004) Matthias Platzeck (2004–2005) Peter Harry Carstensen (2005–2006) Harald Ringstorff (2006–2007) Ole von Beust (2007–2008) Peter Müller (2008–2009) Jens B?hrnsen (2009–2010) | |||
| 2009 | |||||||||
| Predsednik Bundesrata Jens B?hrnsen je opravljal dol?nost predsednika od 31. maja do 30. junija 2010. | |||||||||
| 10 | 
|
Christian Wulff (r. 1959) |
30 junij 2010 – 17 februar 2012[c] |
CDU | 2010 | Jens B?hrnsen (2010) Hannelore Kraft (2010–2011) Horst Seehofer (2011–2012) | |||
| Predsednik Bundesrata Horst Seehofer je opravljal dol?nost predsednika od 17. februarja do 18. marca 2012. | |||||||||
| 11 | .jpg)
|
Joachim Gauck (r. 1940) |
18 marec 2012 – 18 marec 2017 |
Neodvisni | 2012 | Horst Seehofer (2012) Winfried Kretschmann (2012–2013) Stephan Weil (2013–2014) Volker Bouffier (2014–2015) Stanislaw Tillich (2015–2016) Malu Dreyer (2016–2017) | |||
| 12 | .jpg)
|
Frank-Walter Steinmeier (r. 1956) |
19 marec 2017 – Sedanji predsednik |
SPD | 2017 | Malu Dreyer (2017) Michael Müller (2017–2018) Daniel Günther (2018–2019) Dietmar Woidke (2019–2020) Reiner Haseloff (2020–2021) Bodo Ramelow (2021–2022) Peter Tschentscher (2022–2023) Manuela Schwesig (sedanja predsednica) | |||
| 2022 | |||||||||
| Viri: | |||||||||
- ↑ 14. oktobra 1968 je Lübke napovedal svoj odstop, ki je za?el veljati 30. junija 1969, da bi omogo?il izvolitev njegovega naslednika pred volilno kampanjo za zvezne volitve jeseni 1969.
- ↑ 31. maja 2010 je K?hler izjavil, da takoj odstopa s polo?aja predsednika.
- ↑ 17. februarja 2012 je Wulff izjavil, da takoj odstopa s polo?aja predsednika.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Uradni naziv v Nem?iji je Bundespr?sident, pri mednarodni korespondenci pa se dodaja der Bundesrepublik Deutschland
Foreign Office of the Federal Republic of Germany (1990). German Institutions. Terminological Series issued by the Foreign Office of the Federal Republic of Germany. Zv. 3. de Gruyter. str. 28. ISBN 978-0-89925-584-2.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Uradno spletno mesto (nem?ko in angle?ko)
- Germany: Heads of State: 1949–2022
